četrtek, april 19, 2007

Elita pa taka...

Nerad uporabljam ta blog za obravnavo pol(iti)(emi)čnih tem, vendar včerajšnje Omizje mi je dvignilo temperaturo do ravni, ko moram povedati svoje mnenje. Upam, da sodelavci Univerze v Ljubljani ne bomo občepeli kot polite kokoši v poplavi diskvalifikacij (o nekvaliteti UL oz. njenih članic in ob banaliziranju očitnih mednarodnih uspehov te šole), ob pavšaliziranju ukrepov (predpostavka, da je model privatne šole predestiniran za oblikovanje elit), ob obilju ciničnega posmeha (»…saj nam UL s svojimi ukrepi pomaga pri našem uveljavljanju…«) in ob nespretnem argumentiranju polresnic (o možnostih realizacije javno zasebnega partnerstva v tem trenutku v našem prostoru). Ključni ton oddaje sem najbrž ustrezno začutil: trenutno reformiranje visokošolske scene naj bi nam skozi privatne šole zagotovilo nacionalno elito (ki nas bo najbrž znova popeljala v svetlo bodočnost). Če bi skušal videti razpravljavce (ves čas bom govoril le o moškem delu vabljenih gostov) kot model nacionalne elite, bi se mi ob upoštevanju položajev, ki jih zasedajo in vehemenci njihovega nastopanja, že zlomila prva iluzija. Ob tako avtoritarni in nespoštljivi obravnavi edine dame v njihovi sredi mi je seveda hudo za perspektivo načrtovane slovenske elite.

Najbrž je odveč razpravljavce spomniti na globlji pomen besede »Universitas«, ki je v večini definicij razumljena kot skupnost učiteljev in učencev. Da odličnost šole pomeni odličnost učiteljev in učencev in da se skozi odličnost slednjih izpriča odličnost prvih, je gotovo uporaben kriterij za presojo kvalitete. Najbrž veliko boljši kot način »fenotipske« presoje: »… kdo je dober učitelj se takoj vidi, se takoj ve…« . Blagor njim, ki mislijo, da obvladajo tak poenostavljen način presoje za tako občutljivo kategorijo kvalitete.

Sprašujem se tudi, kako so sprejeli včerajšnjo predstavitev svoje šole kot »monopolnega mastodonta« študenti UL. Seveda me mika, da bi razpredal še o usodi koncepta oblikovanja peščice majhnih visokošolskih ustanov za peščico »prihodnje elite«, medtem ko vso ostalo ukaželjno populacijo pustimo, da odide na evropske in druge tuje univerze ali pa da se sprijaznijo z zatočiščem na hirajočih preostalih domačih javnih visokih šolah, ki bodo ostale na pogorišču privatizacijske reforme. Ali pa tole: kaj je bolje za avtonomnost šole in učitelja, da je privezan na »državne jasli« (seveda v demokratični družbi!) ali pa da je izpostavljen kapitalskim interesom svojega zasebnega partnerja?

In da ne bom predlog, ker računam, da se bodo oglasili na to temo še drugi z boljšimi argumenti in boljšimi podatki, naj izpostavim samo še en podatek. Ko je nemška vlada pred časom sklenila zagotoviti razvoj peščice elitnih visokih šol, sta ji bili v cilju dve izhodišči: izbrala je predvsem med javnimi univerzitetnimi ustanovami in storila je to PREDVSEM s krepko dodatno injekcijo proračunskih sredstev. Zaman iščem podobnosti v pristopu!

3 komentarji:

  1. Anonimni3:28 pop.

    Spostovani kolega,

    Sem tezko zaspal oni vecer,
    in se nisem uspel povzeti okrogle mize o (ne)drzavnih univerzah (TVS 118.4.2007), a veeeno (prvi) odmev na vase blogenje o problemu "elite" in univerz(€):

    1. Pristop z "odlicnostjo" /exelency je le eden na podrocju kakovosti, ne prevladujoc. Na ta nacin se je nekdaj uveljavljala v (domaci) javnosti nasa univerza. Prosto po prod.dr.A.Kornhauzerci (Krsko, 1987, posvet DRVS):
    "Dobra univerza je kot lepa zenska. Takoj jo zacutimo." ("I feel LvU!"
    Ostale univerze morajo svojo kakovost (samo) ocenjevati, pridobiti zunanje ocene in se dokazovati navzven in seveda tudi navznoter (zaradi medsebojnega informiranja, zaupanja, identifikacije clanov) - vsaj zainteresiranim.
    To pocnejo danes vse, s Harvardom na celu!

    2. Govorilo se je o odlicnih uciteljih (predvsem, kako jih potrebujemo), Nic pa o studentih, kako jih pridobiti, kaksne priloznosti jim dati, da bodo odlicni, ali vsaj da bodo pridobili osnovne kompetence "a la bologna".
    Cudno, da na taka omizja ne povabijo kakega studenta, npr. z zasebne sole.
    Sicer pa tudi niso povabili nobenega iz kake razvite regije (izven LJ.) ali gospodarstva/podjetja. Bila je tradicionalna "nemska" scena akterjev (stakeholders)iz 19.stol., ko je nastal t.i."humboldtov model" - drzava in redni profesorji. Profesorje z nekaterih (nedrzavnih") institucij bo zdaj neoliberalna drzava ocitno bolj poprla (z fin./koncesijo), druge z regulacijo/zakonom bolj nadzorovala (s habilitacijo na ravni Drzave in Direktorjem v vodstvu univ.).
    In potem neko iz elite (izobrazene v prejsnjem rezimu, s tranzicijskim usposabljanjem!) rece, da je pomankljivost drzavnih univerz, da so financno bolj odvisne od drzave,ki jih bolj s predpisi bolj nadzoruje, prednost zasebnih pa da tega tam ni (... sprejme pa ponujen denar/koncesijo, in vpliva na zakon, tako da bi se lahko kak del drzavne univ./fakulteta pridruzil (zdruzil v) drugi univerzi (najbrz novi, drzavni, npr. tehniski).
    Tipicno - vplivni (elitni?) redni profesorji oblikujejo sistem, ki je v prid njihovim (politicnim) zamislim, to je oblikovati novo elito. Eno tako reformo so ze imeli nekdaj v Nemciji, kljub podpori studentov in genoss.Heideggerja (ehm.rector) se je stvar koncala drugace...

    3. V (neki drugi) Nemciji so lani po javnem razpisu izbrali par (sedaj) elitnih univerz, kar dve sta drzavni univ. iz Munchna UFFM in TU. Dobili sta bogato nagrado, spodbudo!
    Pri nas se bodo morda za bogato dediscino najvecje drzavne univerze sprle njene (bodoce) hcerke. Ali pa bo to priloznost za novo povezavo profesorjev in studentov ("magistrorum et scholarum". Slisim, da se studenti pripravljajo braniti svojo "almo mater". Kaj pa profesorji? Kaj pa drzavljani, kako bodo volili ce leto, desetletje?

    Toliko zaenkrat, lahko objavite v blogu.
    Jaz bom pa dal link na vasega, ce lahko, na www.uni-lj.si/kakovost, kjer bom upam lahko kmalu objavil besedilo predloga zakona.

    Pozdrav!
    B.Mihevc

    OdgovoriIzbriši
  2. Anonimni3:32 pop.

    Se dodatek:
    Na www.uni-lj.si/kakovost sem objavil povzetek okrogle mize, o kateri piseva. Tam so tudi povzetki clankov o predlogu zakona in tistih clenov v njem, ki urejajo kakovost.
    Pozdrav!
    B.Mihevc

    OdgovoriIzbriši
  3. samo drobno dopolnilo: tri nemške elitne niverze so: dve iz Bavarske - TU München in LMU München ter iz Baden-Württemberga Univerza Karlsruhe. Po deželnih visokošolskih zakonih so vse tri klasificirane kot državne univerze.

    OdgovoriIzbriši